Iz kraljevskih krožnikov na naše

Podrobnosti

Zadetkov: 361

Špargelj, od nekdaj poznan kot aristokratska poslastica je postal ena najbolj priljubljenih vrtnin tudi pri nas v Sloveniji. Vse več ljudi posega po tej edinstveni vrtnini, ki jo lahko pripravimo kot samostojno jed, prilogo mesnim in zelenjavnim jedem, kot začimbo v prikuhah, v najrazličnejših solatah, celo v sladicah. Rastlino so v Evropo prinesli rimljani iz Male Azije. Veljala je kot zdravilna, skoraj čarobna rastlina, že takrat pa so ljudje verjeli, da je špargelj naraven afrodizijak. Rastlina, enokalična sorodnica zelja, raste dan danes tudi pri nas na obrobju gozdov, v dokaj težko dostopnih območjih, grmičevju, največkrat na strmih pobočjih. Vsak nabran šopek torej pomeni precejšno spretnost, zaradi česar so se že stari rimljani, grki, egipčani naučili šparglje tudi gojiti. Poganjke so zakopali, da so rastli v zemlji in tako dobili špargelj bele barve, dosti nežnejšega okusa. Od tukaj izraz beluš, ki pa se splošno uporablja za vse šparglje. Od  cesarjev, kraljev, faraonov se je špargelj vrsto stoletij vzgajal na samostanskih in najbolj aristokratskih vrtovih, kot zdravilo za celo paleto bolezni, okrasek, afrodizijak. Na menije mogotcev se je pojavil nazaj v 16.stoletju, bolj množično  po celem svetu pa šele v 18.stoletju. Dan danes ga gojimo tudi v Sloveniji na gojiščih, nekaj pa ga raste v divjini in je še posebej iskana poslastica. Že od nekdaj iskan, je špargelj uvrščen na menije skoraj vseh restavracij, čedalje več pa ga uporabljamo tudi v domači kuhinji. Dobimo ga v vseh boljših trgovinah z zelenjavo, najboljše pa na tržnici ali pa kar je še najlažje, najbolj dostopno in seveda sveže preko naše internetne strani.

Prvi korak k dobremu počutju je zdrava prehrana

Podrobnosti

Zadetkov: 334

 Čedalje več ljudi pestijo težave z zdravjem, kar je posledica stresa,  slabe prehrane, premalo gibanja. Vse več pa se  nas seveda odloča za zdrav način življenja in prva stopnja k boljšemu počutju je prehrana. Ključni vir vitaminov in mineralov prihaja iz zelenjave, ki jo zaužijemo. Le-ti so osnova za naše fizično zdravje, posledično razpoloženje in zmogljivost. Tako torej posegamo le po sezonski in zelo bogati hrani. Ena najbolj zdravih vrtnin, ki uspeva pri nas je tako imenovani navadni špargelj ali Asparagus officinalis.  Poznamo ga kot divjega in gojenega, pri tem pa divji tako v okusu kot v sestavinah močno presega gojenega. Divji  špargelj pri tem raste nad zemljo, je zelene barve in ima tanjše vršičke. Okus je dosti močnejši , rastlina pa težko dostopna, zato je prav divji špargelj še posebej iskan in cenjen.

Špargelj je neverjeten  čistilec krvi, naraven diuretik, ki blagodejno pomaga pri vseh ledvičnih in sečnih tegobah, edinstvena protivnetno hranilo, krepilec imunskega sistema, popolen pri odpravljanju težav sladkorne bolezni, bolezni srca in ožilja, celo zmanjševalec tveganja za rakom in vsekakor naravna zakladnica antioksidantov. Tako visoko vsebnostnega, zdravega živila skoraj ne najdemo nikjer. Špargelj vsebuje nujno potrebne vitamine B kompleksa, ogromno količino vitamina C, veliko mineralov in mikroelementov, malo sladkorja in zanemarljivo 

Špargelj - znanilec pomladi

Podrobnosti

Zadetkov: 368

Špargelj je prva pomladna vrtnina. Dobimo ga nekje od sredine aprila, zato ga kot poslastico uporabimo v velikonočnih jedilnikih, pa nekje do srede junija, ko špargelj popolnoma oleseni in je primeren kot zanimivo okrasje na vrtu. Pobira se 20 do 30 cm dolge poganjke, katere pred začetkom kuhanja olupimo, očistimo in odstranimo olesenelo bazo. Tako pripravljene šparglje kuhamo največkrat v vodi z malo limone v pokončni drži, tako da se brstički na vrhu le poparijo. Kuhamo jih od 10 do 20 minut odvisno od vrste in debeline (zeleni šparglji se kuhajo nekoliko manj). Kuhane šparglje dodamo k drugim jedem ali pa serviramo kot samostojno jed. Najpogosteje se ga pripravlja šparglje na žaru, z vmešanimi jajci, v juhah, rižotah, s testeninami in kot priloga perutnini in drugim mesnim jedem. Vse več se ga uporablja v slanih in sladkih desertih. Sezonsko špargelj ne sme manjkati v vsaki solati. Pomembno je le, da ga uporabljamo svežega, največ dva dni starega, katerega ohranimo vlažnega zavitega v mokro tkanino ali kuhinjsko folijo. Šparglja prav tako nikoli ne smemo preveč začiniti, saj pri tem izgubimo edinstveno aromo, ki jo rastlina ponuja.